Sva v parku,
sva sama,
le noč je nad nama
in klop, kjer spoznav sem
te jaz.
Je najina zgodba,
vsem že poznana,
ne vejo,
pa kaj,
sva mi dva.
Se spomniš tisti ples,
peljala si me do nebes,
sem dela vse da plešem,
a ne znam.
Le ti iz mene znaš, zbudi ti moj najboljši jaz,
a kaj, ko ti pokaza,
ti ne znam.
Spet spomin mi vrnese knjigtja na dravski most,
tam sem prvič rekel,
imam te rast.
Res težko je, če ne veš,
kaj mir je, kaj norost,
a tam zavetno jaz so s tobom.
Če padeš v moje naroče,
vedi, da zate sem tu.
Zaupaj skrivnosti in želje narediti dobro s sramo.
Zaupati vedno težko je,
in vem, da ti zlomi srce.
Predstavljat si nekoga,
ki ljubiš ga,
da drugi dajo svoje ime.
Se spomniš tisti ples,
peljala si me do nebes,
sem delal se da plesem,
a ne znam.
Le ti iz mene znaš, zbudi ti moj najboljši jaz,
a kaj ko ti pokaza,
ti ne znam.
Spet spomin mi vrnese knjigtja na dravski most,
tam sem prvič rekel,
imam te rast.
Res težko je, če ne veš, kaj mir je, kaj norost,
a tam zavetno jaz so s tobom.
Tudi najlepši dan spremeni za oteno noč,
kaj če kazale zve,
jaz te ne bod,
ona ma pravo pod,
in če sama brez izhoda boš,
jaz bom ljubil te.
Spet spomin mi vrnese knjigtja na dravski most,
tam sem prvič rekel,
imam te rast.
Res težko je,
če ne veš,
kaj mir je,
kaj norost,
a tam zavetno jaz so s tobom.